V času odraščanja spremlja vse otroke nepogrešljiva in obvezna spremljevalka – igra. Igra je namreč pomembna za otrokov razvoj in znanje. Predvsem so ključni kakovostni temelji v predšolskem obdobju otroka, ko se otrokovi možgani intenzivno razvijajo in se izredno hitro učijo ter hitro tudi sprejemajo vse informacije iz okolja.
Otrok se preko igre razvija na zaznavno-gibalnem, čustvenem in spoznavnem področju. Zaradi teh razlogov je izredno pomembno, da se otrok igra z dobrimi igračami...

Vsak otrok mora imeti pravico do igre, …

… sicer lahko kaj hitro začne zaostajati za vrstniki. Otroka zanimajo prav vsi predmeti, ki ga obdajajo v okolju, starši pa moramo poskrbeti za njihovo varnost in umakniti nevarne predmete. Otrok naj ima tudi igrače, ki mu zagotavljajo optimalen razvoj, saj so le-te osnovane tako, da skozi igro razvija socialne spretnosti, prostorsko orientacijo, govorne veščine, smisel za kombinatoriko, motorične sposobnosti in seveda vztrajnost, ki ga spremlja vse življenje.

Kupujmo dobre igrače

Igrača naj bo kakovostna, prepoznamo jo po oznaki »Dobra igrača«. Govorimo o ropotuljicah, o ljubkovalnih igračah za domišljijsko igro, o igračah, ki spodbujajo gibalne sposobnosti (npr. žoge, vozila), in seveda o družabnih igrah ter sestavljankah in kockah. Mogoče ne bo odveč, če povemo, da se s kockami igrajo tako dečki kot tudi deklice.
Starši so pomembno »cedilo«, ki odločajo o nakupu dobre igrače in ki nasprotujejo igračam, ki prikazujejo nasilje, saj otrok sam še ne zna selekcionirati.

Didaktične igrače

Didaktične igrače so pravzaprav vse, ki so kakovostne in primerne otrokovi starosti. Z njimi se otrok nekaj nauči. Otroku predstavljajo izziv, morajo pa biti primerne njegovim sposobnostim. Igra z didaktičnimi igračami močno vpliva na pridobitev pozitivnega odnosa do učenja in delovnih navad. Njihova vloga se začne že pri dojenčku, ki opazuje medvedka, ki ropota, šumi, igra, se trese, … Zato je prav, da otroku čim hitreje ponudimo žogice, lesene obročke, slikanice in mehke igrače. Nikakor pa ne smemo siliti otroka v uporabo didaktičnih igrač, saj bo razvil veselje do učenja le takrat, ko bo v igri užival. Otroku zagotovite svojo prisotnost, mu pokažite, kako naj se igra in ga pohvalite za dosežke. Ker se otrok dokaj hitro naveliča ene igre, je treba pred njega stalno postavljati vedno nove in nove izzive.

Namen didaktičnih igrač je razvijanje:

• otrokovega govora (poslušanje drugega, učenje glasov, pripovedovanje),
• motorike (ročne spretnosti, koordinacija, hitro reagiranje),
• čutil (vonj, tip, sluh),
• miselnih sposobnosti (reševanje problemov, urjenje spomina, posploševanje),
• domišljije (izmišljanje, nove igre),
• ustvarjalnosti, izkušenj in znanja ter spoznavanje med vrstniki.
Otrok se mora z igračami igrati z veseljem, njemu ni bistveno, da se kaj nauči. Pri uporabi didaktičnih igrač pa mora delovati dvoje: kako bodo otroci prijetno preživeli čas in se ob tem še česa naučili. Nepravilno bi bilo, če ne bi omenili, da imajo didaktične igrače tudi slabo lastnost, kajti otroka lahko delno omejujejo, saj pri igri ni svoboden, ker je cilj igre določen vnaprej.
Varnost igrač
V Sloveniji varnost igrač ureja Pravilnik o varnosti igrač, ki se ravna po zahtevah evropske direktive. Igrače, namenjene evropskemu trgu, morajo imeti oznako CE.

Pri nakupu igrač bodimo pozorni na varnostna opozorila in informacije o delovanju igrače, če jih ni, potem že obstaja sum o ustreznosti igrače. Opozorila morajo biti izpisana na etiketi na vidnem mestu in v slovenščini. Kot prvo opozorilo naj velja primernost igrače starosti otroka, saj mu je igrača lahko nevarna, ker je slabo oblikovana, neprimernih dimenzij, iz nevarnih materialov (plastika, barve, laki, lepila …). Zavedati se moramo nevarnosti majhnih delov, ostrih, koničastih, štrlečih delov igrač, povsem varne pa niso niti mehke igrače. Čeprav velja zagotovilo proizvajalca, to še ne pomeni, da je igrača ustrezna – presodimo sami! Tudi zvočne igrače so lahko škodljive za otrokov sluh, kajti raziskave kažejo, da so nekatere preglasne. Če imamo doma dva otroka različnih starosti, moramo paziti na igrače starejšega, ker so za mlajšega lahko zelo nevarne.
Na nevarne in škodljive igrače bodimo pozorni že ob nakupu. Če na njih naletimo, obvestimo zdravstveno inšpekcijo, ki nadzoruje kakovost in varnost igrač. O podobnih igračah in umiku s trga se lahko informirate na spletni strani www.zps.si.

Starši ste otrokov trener igranja!

Starši lahko naredimo pomemben korak v otrokovem razvoju, spodbujamo spoznavne možnosti in socialne spretnosti otrok, če se vključujemo v igro z otrokom praktično v vseh vrstah iger. Otroka opazujmo in spremljajmo, saj bomo tako videli, kako se otrok igra in kako mu lahko pomagamo. Potreben je naš čas, ki ga kakovostno posvetimo otroku, spodbujajmo ga pri igri in ga pohvalimo za njegov uspeh.

Nasvet

Velja opozoriti na pogosto napako staršev. Otroku ne kupujmo prezahtevnih igrač, katerim še ni dorasel. Starši si moramo vzeti čas tudi za nakup igrač, da otroku kupimo starosti primerno igračo. Če se sami ne znajdemo, poprosimo za nasvet osebje v trgovini ali vzgojiteljice v vrtcu. In še to: ne igrajmo se namesto otrok.

Pomembno!

Otrok do drugega leta starosti se prosto igra in si tako pridobiva izkušnje o sebi in okolju. Ne ovirajmo ga pri tem! V tretjem letu otrok pospešeno posnema dejanja odraslih in aktivira svojo domišljijo. Pri vstopu v šolo pa postane njegova igra vedno bolj ustvarjalna, zanima se za družabne igre (npr. skrivalnice, človek ne jezi se, monopoli) oz. za razvoj kognitivnih sposobnosti.

Veliko kakovostnih informacij najdete tudi:
• Zveza potrošnikov Slovenije, www.zps.si
• Zdravstveni inšpektorat RS, www.zi.gov.si
• Tržni inšpektorat RS, www.ti.gov.si
• Marjanovič Umek L., Zupančič M.: Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2001